06-09-2007, 01:59 PM
Mei he Sosaieti Nu’usila Tonga ki he Liliu Fakapolitikale ‘i Tonga,
Auckland, NZ
FAKAPOONGI E TALAFEKAU!
Kill the messenger! Kuo ‘ai e lea ni ‘i he mala’e ‘o e politiki΄ mo e mītia΄ ki ha taha kuo feinga ha kulupu , pule’anga pe kakai ke fakapoongi he ‘oku ne ‘a’au ‘e ia ha’anau ngaahi māfihunga ta’etotonu mo ta’e fakalao. Na’e ‘ai e lea΄ ni kia Sebel Edmonds, ko ha fefine fakatonulea ma’ae FBI. Ne lipooti ‘e Sibel ki he kau taki FBI e ngaahi tila kākā mo ta’etotonu ne ne ‘ilo ‘i he loto’i FBI. Pango he ne iku kapusi ai e fefine ni mei he’ene ngāue΄. Ko hono fuofua ‘ohofi tamate’i ia ‘e he FBI ‘a e Talafekau΄ hei’ilo na’a longo ai. Na’e toe ‘ai ia kia Gary Webb ko e faiongoongo ‘Amelika ‘iloa ia ‘a ē ne ne fa’u e Dark Alliance. Ko ha lipooti ia ne hā ai hono hū fakapulipuli hifo e kokeini΄ mei Nikalākua ki Los Angeles ‘i he funga e ‘ilo’ilopau mo e tokoni ‘a e CIA΄. ‘Oku pehē ne mate taonakita ‘a Webb. Ka ki he tokolahi, ne fana’i ia ke fakangata ‘ene ngutu mata talatala΄. Na’e toe ‘ai foki e kupu’i lea ni kia Cynthia McKinney. Ko ha fefine fakafofonga Fale Alea ‘Amelika ia ne ao holo ‘e he pule’anga ‘o Bush koe’uhi koe uloulo ‘ene tukuaki’i na’e ‘ikai mei hoko e 9/11 ka ko e ta’etokanga pe ia ‘a e FBI.
Ko e ‘elia kehekehe ‘ena ‘e tolu ‘oku ala hopo hake ai ha kau Talafekau ‘i onopooni. Ko e faiongoongo ‘o hangē ko Gary Webb. Ko e ngāue fakapule’anga, ‘o hangē ko Sibel Edmonds pea mo e fakafofonga Fale Alea ‘o hangē ko Cynthia McKinney. Nau tatau ‘i hono tala e ngaahi fehaalaaki ‘i loto he loto’i pule’anga΄ ke ‘ilo ‘e he kakai ‘oku pule’i΄, pea nau toe hanga atu ki he pule’anga tatau pe, ‘o tuhu’i atu ‘ene fehālaaki΄ ke fakatonutonu. Ko ha kakai loto to’a ia kuo nau pole’i e ngutu ‘o e me’afana΄, ‘ikai toe tokanga ki he’enau ngaue΄ pe ‘e mole pe ‘ikai, ka nau tu’u hake ke ‘ekea e ‘alunga ‘o e fakamaautotonu΄, pule lelei΄ mo e ‘ata ki tu’a΄.
‘Oku fokotu’u atu ‘e he Manutala’aho΄, ko ‘Akilisi Pohiva ‘a e Talafekau (messenger) hotau ngaahi ‘aho ni΄. ‘Oku ne kātoi ‘e ia ‘a e ‘u ‘ēlia lalahi ‘e tolu ko ‘ena ‘oku hu’u mei ai e le’o fakapalofita΄ ‘i onopōni΄. Ko ‘Akilisi ne ngāue fakapule’anga. Ko e faiongoongo ia. Pea ‘oku ne toe lolotonga fakafofonga fale alea foki.
‘Oku mahu’inga ‘aupito ke fai pe hano vakai’i e tu’unga falala’anga ‘oku ‘i ai ‘etau Talafekau! ‘Oku ‘osi ‘i ai pe foki e lulafua ‘i onopooni ke fua ‘aki e tangata fakahoko fatongia fakapolofesinale pehee. ‘A ia ko ha fakamo’oni’i kuo ne lava’i ha tu’unga fakaako taau. Malava ke ne ngaue’i e ‘ilo mei he‘ene ako ko ia΄ pea ke ne fakahoko ha ngaahi lavame’a makehe (qualification, performance and work history). Sai. ‘Uluaki΄, ‘oku mātu’aki fu’u kei falala’anga ‘aupito ‘ene fakahoko hono lakanga Talafekau΄. ‘Uhinga ia ‘oku kei fili ai ‘e he kakai maama mo poto΄ ke hoko ko honau fakafofonga fika ‘uluaki talu pe mei mu’a. Ko ‘ene ngaahi lea mai he mitia΄ ki mui ni mai΄, ‘oku ‘ikai pe ke toe nenu mei he fekau΄. Makehe mei ai΄, ‘oku fai pe hono ha’o holo ‘e pule’anga΄ ka ‘oku kei mākalo pe ‘o foki mai ki he kakai ne nau fili ia΄. ‘I he anga e vakai΄, kuo ‘osi fe’unga ‘ānoa e ngaahi ‘ahi’ahi tātu’olahi kuo fai ‘e he tevolo΄ ki he Talafekau ni, ke pine’i fakama’u ā kiai ‘etau falala΄. Ko e fiha ē fakatauele mo e pāhia ai pe ‘a e tēvolo΄ hono fekau’i ke tu’u ki mui΄. Manatu ki hono kapusi ia mei he ngaue fakapule’anga΄. Ko e fu’u fo’i tesi matu’aki faingata’a mo’oni ia! He ne fa’ao faka’aufuli si’i konga’api tukuhau ne ngoue ai e Talafekau΄. ‘Oku ‘i ai e mali mo e fanau ke fafanga! ‘Ai hifo ange e fo’i ‘ekuasi ko ia΄ kiate koe. Ha ha’o lau? Mahalo ‘e pehe tokolahi. ‘Ooo! ‘Ikai keu toe talafekau au ma’ae kakai΄ he ‘oku mahu’inga keu kai ma pata mo inu hu’akau au! Tau fakamālō he’etau ma’u ha Talafekau kete lelei ‘aupito. Tukuange ke mole ma’u’anga mo’ui΄ kae foki hala’atā ki ‘api koe’uhī pe ko e fekau΄. ‘A hono fekau’i e pule’anga΄ ke fakakau atu e kakai΄ hono pule’i e fonua΄ pea ke ‘ofa mai ā ‘o fai fakafuofua ‘ene ngaahi tila ‘oku siokita mo ta’e’ofa!
Ne fanau’i ‘i he funga e mateaki’i fekau ‘a e Talafekau ni, ha toe sino taulama ‘e tolu kehe. 1. Ko e nusipepa Kele’a. 2. Ko e komiti ki he totonu ‘a e Tangata mo e Temokalati. 3. Ko e fu’u kakai tokolahi kuo nau muimui ki he tokāteline ‘o e temokalati΄. Ko e tolu’i hai ‘ena kuo nau hoko ko e toluhama ki he Talafekau΄. To e mahu’inga pe ke fakatokanga’i, ko ‘Akilisi pe ko ē he 80 tupu mo ē he 90 tupu ‘oku tau kei ‘i vaka pe mo e fo’i fekau tatau he 2000 tupu ni. Manatu’i e Palemia he taimi ni΄. Taha ia ‘etau Talafekau ne tau ‘amanaki ki ai. Ne hanga ‘e he tu’i ia ‘o sele’i ‘o na kāpani. Ne tu’u ke muimui hono ‘ofa’anga fo’ou΄ ka ne ne tukupā mai, he’ikai pe ngalo ‘etau fekau΄. Ha leva e me’a kuo hoko? Ko ene qualification ‘oku kau ia he tika΄. He ko e toketā. Ka ka tau ka fua ‘ene performance he taimi ni ‘oku ‘ikai ke u ‘ilo pe ko hai ‘i heli ka ko e tama ni. Ko ‘Akilsi, ‘oku tau kei fe’ao pe. Ko hono work history ‘ena pea ‘osi ma’u mata’itohi foki. Sai! Te u tānaki ki he lulafua kuo tau ngaue’aki΄ e lea malie ko ‘eni ‘a Xenophon ‘oku pehē: The true test of a leader is whether his followers will adhere to his cause from their own volition, enduring the most arduous hardships without being forced to do so, and remaining steadfast in the moments of greatest peril. Ko hono sivi’i mo’oni ‘o ha taki kapau ‘e kei poupoua ’e hono kau muimui΄ ’ene ngaahi faka’uto ‘uta΄ ‘i he funga ‘o ‘enau loto’aki ta’efakakouna’i, kātekina e ha’aha’a taupotu taha hono ngaahi faingata’a΄ ta’efakamalohia, pea tu’ufakamakatu’u ‘i he ngaahi momeniti ‘oku tu’unuku ai e mate΄. Sio! Neongo ‘oku te’eki ‘ilo pe ‘oku ‘i ai ko ā ha mahafu he ngaahi fu’u me’afana ‘oku fakamana holo ‘aki ‘e he sotia ΄ mo ‘enau fakamamahi’i fakamanu si’i kau muimui e Talafekau΄ talu mei he 16/11 ka ‘oku kei ongo mai e le’o: “He’ikai pē ha holomui!” Malie e to’a! Ko e tu’u fakamatu’u ia ‘a e kau muimui ‘i he ngaahi mōmeniti ‘oku tu’unuku ai e mate. Tala mai ‘e Xenophon ko e koloa ia ‘o e Taki!
Na’e hā ‘i he nusipepa Taimi ‘o Tonga ‘o e ‘aho 14 ‘o Mee 2007 hano katuni’i ‘o ‘Akilisi mo ‘ene fanau΄ ‘o peheni: Kau temo, mou tokoni ‘o penipeni mai ki he Kele’a΄, ke ma’u ai ha mo’ui ‘eku fānau΄. Na’e toe fehu’ia ‘e he Taimi ‘o Tonga΄ pe ko e hā kuo ‘ai ai ke fai hano tokoni’i fakataautaha e pisinisi ‘a ‘Akilisi mo hono fāmili΄. Tau sio atu mu’a ki he tu’a puipui ‘e taha΄. ‘Oku hanga ‘e he fo’i katuni ko ‘eni ‘a e Taimi ‘O Tonga΄ ‘o fakamahinohino lelei mai ‘ene matu’aki fu’u li’aki faka’aufuli ‘e ia ‘a e fekau ne ‘oange ke ‘alu mo ia΄, ka ne heketangutu ke langomaki e Pule’anga pule aoniu΄. ‘Oku ‘ikai toe fakapulipuli’i ‘ene ‘oho ke fakapoongi e Talafekau mo’oni mo tu’uma’u΄(‘Akilisi). Ke fana’i e Talafekau ne manakoa ai ‘ene pisinisi΄ he ‘aho ko ee!
Ko e tu’ofiha ‘eni e hū pilīsone ‘a e Talafekau΄ pea kau ai mo ‘ene fānau΄ mo hono mali΄. Mahino ai ‘oku ‘ikai ko ‘Akilisi pe ‘oku ‘alu mo e fekau΄ ka ‘oku tu’u pe laa΄ mo e poupou. ‘Oku fokotu’u atu ‘e he Manutala’aho΄ ke tau fakapaasi e Talafekau ni ‘i he lulafua, qualification, work history mo e performance ‘o fungani ‘i he lau ‘a Xenophon. ‘I he ‘uhinga ko ia΄, ‘oku halafau hono ‘ekea ‘e he Taimi΄ ha’atau tokoni fakafo’ituitui kia ‘Akilisi mo hono fāmili΄. Manatu’i ko e fekau ‘oku ‘alu mo ‘etau Talafekau΄, ko e fekau ia ‘a kitautolu kātoa! Ke tau tau’atāina ki hotau fonua΄ mo ‘etau koloa΄. ‘Aho ‘e mate ai he’ikai ‘alu ai ia mo ‘etau pule-ki- hotau-fonua΄ (temokalati)! He’ikai ‘alu ia mo e tau’ataina ke tau fili hotau kau taki΄. He’ikai ‘alu ai ia mo ‘etau totonu ke ‘inasi he koloa ‘ae fonua΄ ‘i ha vahevahe ‘oku taau mo fea΄. Sio! Tukufakaholo ia ‘i hotau hako ‘o ta’engata!
Mei he Sosaieti Nu’usila Tonga ki he Liliu Fakapolitikale ‘i Tonga,
Auckland, NZ
Auckland, NZ
FAKAPOONGI E TALAFEKAU!
Kill the messenger! Kuo ‘ai e lea ni ‘i he mala’e ‘o e politiki΄ mo e mītia΄ ki ha taha kuo feinga ha kulupu , pule’anga pe kakai ke fakapoongi he ‘oku ne ‘a’au ‘e ia ha’anau ngaahi māfihunga ta’etotonu mo ta’e fakalao. Na’e ‘ai e lea΄ ni kia Sebel Edmonds, ko ha fefine fakatonulea ma’ae FBI. Ne lipooti ‘e Sibel ki he kau taki FBI e ngaahi tila kākā mo ta’etotonu ne ne ‘ilo ‘i he loto’i FBI. Pango he ne iku kapusi ai e fefine ni mei he’ene ngāue΄. Ko hono fuofua ‘ohofi tamate’i ia ‘e he FBI ‘a e Talafekau΄ hei’ilo na’a longo ai. Na’e toe ‘ai ia kia Gary Webb ko e faiongoongo ‘Amelika ‘iloa ia ‘a ē ne ne fa’u e Dark Alliance. Ko ha lipooti ia ne hā ai hono hū fakapulipuli hifo e kokeini΄ mei Nikalākua ki Los Angeles ‘i he funga e ‘ilo’ilopau mo e tokoni ‘a e CIA΄. ‘Oku pehē ne mate taonakita ‘a Webb. Ka ki he tokolahi, ne fana’i ia ke fakangata ‘ene ngutu mata talatala΄. Na’e toe ‘ai foki e kupu’i lea ni kia Cynthia McKinney. Ko ha fefine fakafofonga Fale Alea ‘Amelika ia ne ao holo ‘e he pule’anga ‘o Bush koe’uhi koe uloulo ‘ene tukuaki’i na’e ‘ikai mei hoko e 9/11 ka ko e ta’etokanga pe ia ‘a e FBI.
Ko e ‘elia kehekehe ‘ena ‘e tolu ‘oku ala hopo hake ai ha kau Talafekau ‘i onopooni. Ko e faiongoongo ‘o hangē ko Gary Webb. Ko e ngāue fakapule’anga, ‘o hangē ko Sibel Edmonds pea mo e fakafofonga Fale Alea ‘o hangē ko Cynthia McKinney. Nau tatau ‘i hono tala e ngaahi fehaalaaki ‘i loto he loto’i pule’anga΄ ke ‘ilo ‘e he kakai ‘oku pule’i΄, pea nau toe hanga atu ki he pule’anga tatau pe, ‘o tuhu’i atu ‘ene fehālaaki΄ ke fakatonutonu. Ko ha kakai loto to’a ia kuo nau pole’i e ngutu ‘o e me’afana΄, ‘ikai toe tokanga ki he’enau ngaue΄ pe ‘e mole pe ‘ikai, ka nau tu’u hake ke ‘ekea e ‘alunga ‘o e fakamaautotonu΄, pule lelei΄ mo e ‘ata ki tu’a΄.
‘Oku fokotu’u atu ‘e he Manutala’aho΄, ko ‘Akilisi Pohiva ‘a e Talafekau (messenger) hotau ngaahi ‘aho ni΄. ‘Oku ne kātoi ‘e ia ‘a e ‘u ‘ēlia lalahi ‘e tolu ko ‘ena ‘oku hu’u mei ai e le’o fakapalofita΄ ‘i onopōni΄. Ko ‘Akilisi ne ngāue fakapule’anga. Ko e faiongoongo ia. Pea ‘oku ne toe lolotonga fakafofonga fale alea foki.
‘Oku mahu’inga ‘aupito ke fai pe hano vakai’i e tu’unga falala’anga ‘oku ‘i ai ‘etau Talafekau! ‘Oku ‘osi ‘i ai pe foki e lulafua ‘i onopooni ke fua ‘aki e tangata fakahoko fatongia fakapolofesinale pehee. ‘A ia ko ha fakamo’oni’i kuo ne lava’i ha tu’unga fakaako taau. Malava ke ne ngaue’i e ‘ilo mei he‘ene ako ko ia΄ pea ke ne fakahoko ha ngaahi lavame’a makehe (qualification, performance and work history). Sai. ‘Uluaki΄, ‘oku mātu’aki fu’u kei falala’anga ‘aupito ‘ene fakahoko hono lakanga Talafekau΄. ‘Uhinga ia ‘oku kei fili ai ‘e he kakai maama mo poto΄ ke hoko ko honau fakafofonga fika ‘uluaki talu pe mei mu’a. Ko ‘ene ngaahi lea mai he mitia΄ ki mui ni mai΄, ‘oku ‘ikai pe ke toe nenu mei he fekau΄. Makehe mei ai΄, ‘oku fai pe hono ha’o holo ‘e pule’anga΄ ka ‘oku kei mākalo pe ‘o foki mai ki he kakai ne nau fili ia΄. ‘I he anga e vakai΄, kuo ‘osi fe’unga ‘ānoa e ngaahi ‘ahi’ahi tātu’olahi kuo fai ‘e he tevolo΄ ki he Talafekau ni, ke pine’i fakama’u ā kiai ‘etau falala΄. Ko e fiha ē fakatauele mo e pāhia ai pe ‘a e tēvolo΄ hono fekau’i ke tu’u ki mui΄. Manatu ki hono kapusi ia mei he ngaue fakapule’anga΄. Ko e fu’u fo’i tesi matu’aki faingata’a mo’oni ia! He ne fa’ao faka’aufuli si’i konga’api tukuhau ne ngoue ai e Talafekau΄. ‘Oku ‘i ai e mali mo e fanau ke fafanga! ‘Ai hifo ange e fo’i ‘ekuasi ko ia΄ kiate koe. Ha ha’o lau? Mahalo ‘e pehe tokolahi. ‘Ooo! ‘Ikai keu toe talafekau au ma’ae kakai΄ he ‘oku mahu’inga keu kai ma pata mo inu hu’akau au! Tau fakamālō he’etau ma’u ha Talafekau kete lelei ‘aupito. Tukuange ke mole ma’u’anga mo’ui΄ kae foki hala’atā ki ‘api koe’uhī pe ko e fekau΄. ‘A hono fekau’i e pule’anga΄ ke fakakau atu e kakai΄ hono pule’i e fonua΄ pea ke ‘ofa mai ā ‘o fai fakafuofua ‘ene ngaahi tila ‘oku siokita mo ta’e’ofa!
Ne fanau’i ‘i he funga e mateaki’i fekau ‘a e Talafekau ni, ha toe sino taulama ‘e tolu kehe. 1. Ko e nusipepa Kele’a. 2. Ko e komiti ki he totonu ‘a e Tangata mo e Temokalati. 3. Ko e fu’u kakai tokolahi kuo nau muimui ki he tokāteline ‘o e temokalati΄. Ko e tolu’i hai ‘ena kuo nau hoko ko e toluhama ki he Talafekau΄. To e mahu’inga pe ke fakatokanga’i, ko ‘Akilisi pe ko ē he 80 tupu mo ē he 90 tupu ‘oku tau kei ‘i vaka pe mo e fo’i fekau tatau he 2000 tupu ni. Manatu’i e Palemia he taimi ni΄. Taha ia ‘etau Talafekau ne tau ‘amanaki ki ai. Ne hanga ‘e he tu’i ia ‘o sele’i ‘o na kāpani. Ne tu’u ke muimui hono ‘ofa’anga fo’ou΄ ka ne ne tukupā mai, he’ikai pe ngalo ‘etau fekau΄. Ha leva e me’a kuo hoko? Ko ene qualification ‘oku kau ia he tika΄. He ko e toketā. Ka ka tau ka fua ‘ene performance he taimi ni ‘oku ‘ikai ke u ‘ilo pe ko hai ‘i heli ka ko e tama ni. Ko ‘Akilsi, ‘oku tau kei fe’ao pe. Ko hono work history ‘ena pea ‘osi ma’u mata’itohi foki. Sai! Te u tānaki ki he lulafua kuo tau ngaue’aki΄ e lea malie ko ‘eni ‘a Xenophon ‘oku pehē: The true test of a leader is whether his followers will adhere to his cause from their own volition, enduring the most arduous hardships without being forced to do so, and remaining steadfast in the moments of greatest peril. Ko hono sivi’i mo’oni ‘o ha taki kapau ‘e kei poupoua ’e hono kau muimui΄ ’ene ngaahi faka’uto ‘uta΄ ‘i he funga ‘o ‘enau loto’aki ta’efakakouna’i, kātekina e ha’aha’a taupotu taha hono ngaahi faingata’a΄ ta’efakamalohia, pea tu’ufakamakatu’u ‘i he ngaahi momeniti ‘oku tu’unuku ai e mate΄. Sio! Neongo ‘oku te’eki ‘ilo pe ‘oku ‘i ai ko ā ha mahafu he ngaahi fu’u me’afana ‘oku fakamana holo ‘aki ‘e he sotia ΄ mo ‘enau fakamamahi’i fakamanu si’i kau muimui e Talafekau΄ talu mei he 16/11 ka ‘oku kei ongo mai e le’o: “He’ikai pē ha holomui!” Malie e to’a! Ko e tu’u fakamatu’u ia ‘a e kau muimui ‘i he ngaahi mōmeniti ‘oku tu’unuku ai e mate. Tala mai ‘e Xenophon ko e koloa ia ‘o e Taki!
Na’e hā ‘i he nusipepa Taimi ‘o Tonga ‘o e ‘aho 14 ‘o Mee 2007 hano katuni’i ‘o ‘Akilisi mo ‘ene fanau΄ ‘o peheni: Kau temo, mou tokoni ‘o penipeni mai ki he Kele’a΄, ke ma’u ai ha mo’ui ‘eku fānau΄. Na’e toe fehu’ia ‘e he Taimi ‘o Tonga΄ pe ko e hā kuo ‘ai ai ke fai hano tokoni’i fakataautaha e pisinisi ‘a ‘Akilisi mo hono fāmili΄. Tau sio atu mu’a ki he tu’a puipui ‘e taha΄. ‘Oku hanga ‘e he fo’i katuni ko ‘eni ‘a e Taimi ‘O Tonga΄ ‘o fakamahinohino lelei mai ‘ene matu’aki fu’u li’aki faka’aufuli ‘e ia ‘a e fekau ne ‘oange ke ‘alu mo ia΄, ka ne heketangutu ke langomaki e Pule’anga pule aoniu΄. ‘Oku ‘ikai toe fakapulipuli’i ‘ene ‘oho ke fakapoongi e Talafekau mo’oni mo tu’uma’u΄(‘Akilisi). Ke fana’i e Talafekau ne manakoa ai ‘ene pisinisi΄ he ‘aho ko ee!
Ko e tu’ofiha ‘eni e hū pilīsone ‘a e Talafekau΄ pea kau ai mo ‘ene fānau΄ mo hono mali΄. Mahino ai ‘oku ‘ikai ko ‘Akilisi pe ‘oku ‘alu mo e fekau΄ ka ‘oku tu’u pe laa΄ mo e poupou. ‘Oku fokotu’u atu ‘e he Manutala’aho΄ ke tau fakapaasi e Talafekau ni ‘i he lulafua, qualification, work history mo e performance ‘o fungani ‘i he lau ‘a Xenophon. ‘I he ‘uhinga ko ia΄, ‘oku halafau hono ‘ekea ‘e he Taimi΄ ha’atau tokoni fakafo’ituitui kia ‘Akilisi mo hono fāmili΄. Manatu’i ko e fekau ‘oku ‘alu mo ‘etau Talafekau΄, ko e fekau ia ‘a kitautolu kātoa! Ke tau tau’atāina ki hotau fonua΄ mo ‘etau koloa΄. ‘Aho ‘e mate ai he’ikai ‘alu ai ia mo ‘etau pule-ki- hotau-fonua΄ (temokalati)! He’ikai ‘alu ia mo e tau’ataina ke tau fili hotau kau taki΄. He’ikai ‘alu ai ia mo ‘etau totonu ke ‘inasi he koloa ‘ae fonua΄ ‘i ha vahevahe ‘oku taau mo fea΄. Sio! Tukufakaholo ia ‘i hotau hako ‘o ta’engata!
Mei he Sosaieti Nu’usila Tonga ki he Liliu Fakapolitikale ‘i Tonga,
Auckland, NZ